Kot mlad si to vprašanje zastavljam vedno pogosteje. Ne zato, ker bi si želel jamrati, ampak ker imam občutek, da se med političnimi obljubami, statistikami in dolgoročnimi strategijami na mlade pogosto preprosto pozabi. Ko poslušam razprave o prihodnosti države, imam občutek, da smo mladi omenjeni predvsem kot številka ali kot nekdo, ki bo “enkrat” pomemben ne pa kot generacija, ki že danes živi posledice odločitev, sprejetih brez nas.

V Sloveniji nas je mladih vse manj. Delež mladih v prebivalstvu se že desetletja zmanjšuje, kar pomeni, da je naš glas vse tišji. To se čuti tudi v praksi. Ko se sprejemajo ključne odločitve, imam občutek, da so v ospredju interesi starejših generacij, kar je razumljivo v starajoči se družbi, a hkrati problematično. Manj mladih pomeni manj politične teže, posledično pa tudi manj posluha za naše težave.

Ena prvih realnosti, s katero se kot mlad človek srečam, je trg dela. Od nas se pričakuje, da bomo fleksibilni, prilagodljivi in ambiciozni, hkrati pa se

jkhzvgizugvuizgviubguibgi kojubhuohiouhioho kljbujiobhoiho

pijnijioio

ojiujiohiiop

avtor: janez novak

pojpojpojop

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Vivamus bibendum, dui at iaculis pellentesque, arcu odio laoreet ex, vel imperdiet lacus ligula vitae lacus. Proin ut placerat mauris. Nunc turpis nisi, pulvinar sed pharetra vitae, pretium sed dolor. Suspendisse congue elit et metus varius, tincidunt rutrum eros sodales. Vestibulum sapien ligula, commodo eget venenatis et, gravida et metus. Quisque vulputate quis tellus sed vehicula. Donec eu rhoncus justo. Duis quis volutpat quam, id tincidunt velit. Vivamus id volutpat quam, in vestibulum tortor. Mauris elementum massa vel libero suscipit euismod. Interdum et malesuada fames ac ante ipsum primis in faucibus. Mauris nec maximus tortor. Duis porttitor, sapien vitae commodo ultrices, justo urna facilisis est, vitae scelerisque ante justo eu elit. Donec euismod gravida metus vitae luctus.

Vestibulum non quam viverra, mattis tellus ut, aliquam nulla. Aliquam aliquet lectus elit, in viverra diam congue ac. Suspendisse laoreet nibh e

Ameriški predsednik Donald Trump je prejšnji mesec odredil "blokado" tankerjev, ki vstopajo v Venezuelo in izstopajo iz nje, kar je venezuelska vlada opisala kot "krajo".

Ameriška obalna straža se je prejšnji mesec v Karibskem morju skušala vkrcati na tanker, ki naj bi plul proti Venezueli. Straža naj bi imela nalog za zaseg plovila, saj naj bi to kršilo ameriške sankcije.

A še preden bi se lahko obalna straža vkrcala na plovilo je to spremenilo smer plovbe. Prav tako se je preimenovalo iz Bella 1 v Marinera in po poročanju medijev gvajansko zastavo, pod katero je plulo, zamenjalo za rusko.

Ameriška obalna straža je ladji sledila v vzhodni Atlantski ocean, kjer zdaj pluje približno 300 kilometrov južno od Islandije proti Severnemu morju, je poročal ameriški časnik Wall Street Journal.

Rusija je od ZDA zahtevala, naj prenehajo zasledovati ladjo, poroča časnik, ki se sklicuje na tri druge ameriške uradnike.

V torek je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da "z zaskrbljenostjo" spremlja situa