Neto plače pod Janšo in Golobom: kdo je zaposlenim pustil več v denarnici?

V slovenski politični razpravi o davkih in plačah se znova v ospredje postavlja primerjava med davčno politiko prejšnje vlade Janeza Janše in aktualne vlade Roberta Goloba. Ob menjavi oblasti se je v davčni politiki zgodil opazen preobrat, ki se danes najbolj neposredno odraža na mesečnih izplačilih zaposlenih. Ključno vprašanje, ki zaposlene najbolj neposredno zadeva, je preprosto: koliko denarja na koncu meseca dejansko ostane na bančnem računu?

V času 3. Janševe vlade je bila davčna politika usmerjena v to, da zaposlenim postopoma ostane več. Ključni ukrep je bilo zviševanje splošne dohodninske olajšave in prilagoditev dohodninske lestvice, kar je pomenilo neposredno znižanje davčne obveznosti pri obračunu plač. Tak pristop je bil utemeljen z argumentom, da višji neto dohodki povečujejo motivacijo za delo in ohranjajo konkurenčnost slovenskega trga dela, zlasti za srednji in višji dohodkovni razred.

Po nastopu Golobove vlade se je smer obrnila. Namesto nadaljevanja razbremenitve so bile uvedene nove obvezne dajatve, ki se odtegujejo neposredno od plač. Obvezni zdravstveni prispevek, ki je nadomestil dopolnilno zavarovanje, in prispevek za dolgotrajno oskrbo sta dodatno znižala neto izplačila zaposlenih, hkrati pa so bile spremembe dohodninske lestvice in olajšav po mnenju kritikov nezadostne, da bi nadomestile novo obremenitev.

Učinki teh sprememb so razvidni iz konkretnih primerov. Zaposleni z bruto plačo okoli 5.000 evrov na mesec danes prejme približno 2.930 evrov neto. Po davčni ureditvi, ki je veljala v času Janševe vlade, bi mu na račun prišlo okoli 3.080 evrov. Razlika približno 150 evrov na mesec pomeni skoraj 1.800 evrov manj na leto, kar je znesek, primerljiv s povprečno mesečno plačo v Sloveniji.

Pri bruto plači v višini 8.000 evrov na mesec se razkorak še poveča. Pod aktualno ureditvijo neto izplačilo dosega okoli 4.400 evrov, medtem ko bi po prejšnjem sistemu preseglo 4.600 evrov. Letno to pomeni več kot 2.000 evrov razlike v korist davčne politike, ki jo je zasnovala prejšnja vlada.

Največji udarec se pokaže pri najvišjih dohodkih. Zaposleni z bruto plačo približno 12.000 evrov na mesec po izračunih na letni ravni prejmejo več kot 4.000 evrov neto manj, kot bi jih po ureditvi, ki je veljala pred spremembo oblasti. Kritiki opozarjajo, da takšna obremenitev dodatno zmanjšuje privlačnost Slovenije za visoko usposobljene kadre in povečuje tveganje odlivanja talentov v države z ugodnejšo davčno politiko.

Tudi pri povprečnih plačah se razlika pozna. Zaposleni s povprečno bruto plačo danes prejmejo okoli 1.600 evrov neto, medtem ko bi po prejšnji ureditvi neto izplačilo znašalo bližje 1.700 evrom. Sto evrov razlike na mesec se na letni ravni prevede v več kot tisoč evrov izgubljenega dohodka.

Pri minimalni plači je razprava prav tako kritična do aktualne politike. Po izračunih delodajalskih organizacij bi ob nespremenjenem bruto znesku in davčni ureditvi iz časa Janševe vlade neto izplačilo lahko preseglo 1.020 evrov. Pred nekaj dnevi je sicer aktualna vlada postavila minimalno plačo na tisoč evrov, a ob tem narašča bruto plača in s tem strošek za delodajalce, kar po mnenju gospodarstva dodatno obremenjuje podjetja.

Skupni imenovalec teh primerjav je jasen: davčna politika Janševe vlade je bila usmerjena v to, da zaposlenim pusti več njihovega zasluženega denarja, medtem ko aktualna ureditev z novimi prispevki in spremembami v dohodnini pomeni opazno znižanje neto izplačil.

Vladi Roberta Goloba sicer ni mogoče nič očitati, saj je predsednik vlade višje davke in posledično nižje neto plače napovedoval že pred volitvami, ko je odkrito dejal, da zagovarja višje davke, ker mu nižji davki pomenijo predvsem več denarja na računu in več možnosti, da ga zapravi za neumnosti.