dr. Vinko Gorenak in Igor Toplak o ugotovitvah KPK: Kaj skriva 44 strani poročila KPK?

Odločitev Komisije za preprečevanje korupcije v zvezi z ravnanji predsednika vlade Roberta Goloba je v javnosti sprožila burne odzive, vendar se razprava večinoma osredotoča na zgolj dva SMS-sporočila, ki ju je Golob poslal nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar. Sporočili sta se glasili: »Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen,« ter: »Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.«

Kot poudarja nekdanji notranji minister in policist dr. Vinko Gorenak, je javna percepcija pogosto poenostavljena. »Na osnovi tega si javnost lahko ustvari – tolmači povsem po svoje. Tudi sam sem najprej pomislil na to, da v teh dveh SMS-sporočilih ni ničesar spornega. Toda temu ni tako,« opozarja.

Gorenak izpostavlja, da poročilo KPK po javno dostopnih podatkih obsega kar 44 strani. »Res sta ti dve SMS-sporočili del poročila KPK, toda pazite, za ti dve SMS-sporočili vemo zato, ker jih je javno objavil Robert Golob, ki pa ni objavil celotnega poročila KPK, ki ima menda 44 strani,« pravi. Na to je po njegovih besedah opozorila tudi namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pa vsebine poročila pred odločitvijo sodišča ne more razkriti.
»Stvar je torej jasna. Pojma nimamo, kaj piše v 44 strani dolgem poročilu KPK, vemo le za dve SMS-sporočili, ki nam jih je serviral Robert Golob,« dodaja Gorenak.

Poleg postopkov KPK je v ozadju tudi kazenskopravna razsežnost zadeve. Po javno dostopnih informacijah je policija zoper predsednika vlade podala kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 257. členu Kazenskega zakonika. Tožilstvo je zahtevalo sodno preiskavo, preiskovalni sodnik pa jo je odobril. »Kar kaže na resen sum storitve kaznivega dejanja, njegova odločitev pa še ni znana,« poudarja Gorenak.

Ob tem opozarja še na širši politični kontekst: »Dva SMS-sporočila Roberta Goloba nekdanji ministrici Tatjani Bobnar sama po sebi res nista problematična. Veliko bolj je problematično to, kar je Robert Golob javno napovedal, to je tako imenovano ‘čiščenje janšistov’ v policiji na RTV in še kje. Tega pa KPK sploh ni problematizirala – razen, če kaj takega piše v tistem delu poročila KPK, ki še ni javno objavljeno.«

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Igor Toplak poudarja, da je treba kazensko ovadbo razumeti v okviru zakonskih meril. »Kazenska ovadba ali neka prijava zoper posameznika se poda v primeru utemeljenega suma, da je storil kaznivo ravnanje. Merilo o upravičenosti ali utemeljenosti podaje kazenske ovadbe ne sme biti predmet odločanja za podajo, v kolikor se zadeva vodi po uradni dolžnosti,« pojasnjuje.

Toplak opozarja tudi na enakost pred zakonom: »Zakonodaja ne pozna razlike med običajnim človekom in med politikom ne glede na funkcijo, ki jo predstavlja, lahko se pa razlikuje odgovornost, če posameznik predstavlja neko posebno funkcijo.«

Glede očitkov o vmešavanju v delo policije je sindikat zadržan. »Iz omenjenih dveh SMS-jev, ki so v medijih, imamo premalo podatkov, da bi podali mnenje o tem, ali se je predsednik vlade vmešaval v kadrovanje v policiji ali ne. Menimo, da bi morali spoznati širši del poročila o ugotovitvah KPK, kar pa – vsaj mi v sindikatu – ne poznamo,« pravi Toplak in dodaja, da bi institucijam, kot so KPK, Varuh človekovih pravic in Ustavno sodišče, morali zaupati vsi.
Po njegovih besedah bi bil vpliv predsednika vlade na ravnanje notranje ministrice sporen, če bi bil dokazan. »V kolikor je ugotovitev KPK zavezujoča, je zadeva jasna, a ponavljam, da sprejemanje končnih ugotovitev iz samo dveh SMS-jev ni zadostno, ne z naše strani ne s strani javnosti.«

Sindikat ocenjuje, da trenutna zadeva ni imela neposrednega vpliva na avtonomijo policije. »Menimo, da zadeva vpliva na avtonomijo policije ni imela, ker do posledic ni prišlo,« pojasnjuje Toplak, a hkrati opozarja na tveganje za prihodnost: »V kolikor bi to bila praksa in način dolgoročnega reševanja zadev med politiki in ministrom za notranje zadeve, je zadeva sporna, saj je nevarnost, da bi politika vodila policijo, zelo velika in škodljiva.«

Za konec izpostavlja še širši, sistemski problem: »Večjo težavo kot zaupanje policistov v pravno državo predstavlja kadrovska podhranjenost zaradi pomanjkanja policistov, ki traja več let. Novih ne dobimo dovolj, vedno več starejših pa izpolnjuje pogoje za upokojitev, kar bo prej ali slej vplivalo tudi na stanje varnosti v državi.«

Medtem ko javnost razpravlja predvsem o dveh znanih SMS-sporočilih, ostaja ključni del zgodbe še vedno skrit v neobjavljenem, 44 strani dolgem poročilu KPK. Prav njegova vsebina pa bo, kot kaže, odločilna za presojo, ali je šlo zgolj za politično komunikacijo ali za nedopusten poseg v neodvisnost policije.

Ali sta dve SMS sporočili potem le PR poteza predsednika vlade s katero želi zadušiti celotno situacijo? Da. Pika. Dokončna pika.