Kdo odloča v predvolilnem času? Umik razpisa UKOM odpira nova vprašanja

Vlada je danes umaknila razpis Urada vlade za komuniciranje (UKOM), namenjen informativni kampanji o dosežkih aktualne vlade. Razpis, objavljen v občutljivem predvolilnem času, je bil v zadnjih dneh deležen kritik opozicijskih strank, medijev in dela javnosti, ki so opozarjali na možnost neprimerne rabe javnih sredstev za politično promocijo.

Posebno pozornost je pritegnilo dejstvo, da je do umika prišlo prav na dan, ko sta k temu javno pozvala Inštitut 8. marec in njegova direktorica Nika Kovač. Pred tem so razpis problematizirali tudi številni politični akterji, a vlada takrat ni spremenila svojega stališča.

Kot je poročal portal N1 Slovenija, je UKOM še tik pred umikom vztrajal, da je bil razpis zasnovan kot običajna informativna kampanja in da v njem ne vidijo pravnih ali vsebinskih nepravilnosti. Na uradu so za N1 pojasnili, da gre za “komuniciranje dela vlade in njenih projektov, kar je del rednega obveščanja javnosti”.

Poziv Inštituta 8. marec
Inštitut 8. marec je medtem javno pozval k umiku razpisa in opozoril na politični kontekst njegove objave. Njihova direktorica Nika Kovač je po poročanju več medijev poudarila, da “javna sredstva ne bi smela biti uporabljena za utrjevanje položaja aktualne oblasti v predvolilnem času” ter da je potrebna večja občutljivost do ločevanja med informiranjem in politično promocijo.

Za nekatere je bil ta poziv primer delujoče civilne družbe, ki nadzoruje oblast. Drugi pa opozarjajo, da dejstvo, da je vlada razpis umaknila prav po tem pozivu, odpira vprašanja o razmerju moči med izvoljenimi političnimi institucijami in vplivnimi nevladnimi organizacijami.

Vprašanje financiranja in transparentnosti
Vzporedno s tem se znova odpira tudi razprava o financiranju nevladnih organizacij in njihovi vlogi v javnem prostoru. Kritiki poudarjajo, da je pri vseh akterjih, tako pri vladi kot pri civilni družbi, ključna popolna transparentnost glede virov financiranja in namenov delovanja, še posebej v času pred volitvami.

Ob tem se v javnosti pojavlja tudi bolj občutljivo vprašanje, ki za zdaj ostaja brez jasnega in enoznačnega odgovora: ali lahko delovanje društev in zavodov, ki so izrazito prisotni v političnih in ideoloških razpravah, posredno predstavlja obliko podpore ali celo neformalnega “zaledja” za delovanje posameznih političnih opcij, zlasti na levem polu? In če je tako, kje je meja med legitimnim civilnim angažmajem in posrednim političnim vplivanjem, ki bi moralo biti podvrženo strožjim pravilom preglednosti?

Primer razpisa UKOM tako presega zgolj vprašanje ene informativne kampanje. V ospredje postavlja širšo dilemo o tem, kako se v Sloveniji oblikuje ravnotežje med politično oblastjo, civilno družbo in javnostjo, ter kako se sprejemajo odločitve v trenutkih, ko se prepletajo pravni argumenti, politična presoja in javni pritisk.

V času, ko se približujejo volitve, bo razprava o vlogi vseh teh akterjev verjetno še intenzivnejša. Za zaupanje javnosti pa ostaja ključno, da so postopki, odločitve in njihovi razlogi čim bolj jasni, pregledni in utemeljeni.

Avtor članka: Jan Gajšek