Javni denar kot predvolilno orožje: vlada tik pred volitvami v medijsko ofenzivo

Vlada je v zadnjih dneh objavila razpis za izvedbo desetdnevne informativne kampanje, s katero želi javnosti predstaviti svoje dosežke v obdobju mandata od leta 2022 do 2026. Uradno naj bi bil namen kampanje obveščanje čim širšega kroga prebivalcev o delu vlade in sprejetih ukrepih v zadnjih štirih letih. A časovna umestitev in finančna zasnova projekta sta že sprožili burne odzive v politični in širši javnosti.

Kampanja je načrtovana v obdobju od 9. do 18. februarja 2026, torej v neposredni bližini parlamentarnih volitev, ki bodo potekale marca 2026. Na teh volitvah bodo za nov mandat kandidirale tudi tri politične stranke, ki trenutno sestavljajo vladno koalicijo: Svoboda, Levica in SD. Prav ta časovna sovpadnost je v središču očitkov, da vlada z uporabo javnih sredstev vstopa v predvolilni prostor na način, ki presega zgolj nevtralno obveščanje.

40.000 evrov iz proračuna: kdo in kje bo oglaševal dosežke vlade

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da vlada išče izvajalca, ki bo pripravil celovit medijski načrt za zakup oglasnega prostora na spletnih portalih in radijskih postajah. Predvideni so spletni oglasi v obliki pasic ter kratki radijski zvočni vložki, ki bi se predvajali v času trajanja kampanje.

V razpisu je določen tudi finančni okvir kampanje. Za oglaševanje v spletnih medijih je na voljo do 15.000 evrov, za zakup radijskega oglasnega časa pa do 25.000 evrov. Skupni znesek kampanje se tako približuje 40.000 evrom, sredstva pa se črpajo neposredno iz državnega proračuna, torej iz vašega in našega denarja.

Obveščanje ali politična promocija?

Po uradnih pojasnilih je namen kampanje obveščanje javnosti o delu vlade in sprejetih ukrepih. Širša javnost pa v časovni umestitvi, obsegu in vsebini razpisa vidijo vzorec politične komunikacije, ki presega klasično informiranje in se približuje predvolilni promociji, financirani z javnimi sredstvi.

V političnem prostoru se ob tem znova odpira vprašanje, kje poteka meja med legitimno dolžnostjo vlade, da javnost seznanja s svojim delom, in ravnanjem, ki lahko vpliva na volilno voljo. Jasno je, da enostransko izpostavljanje domnevnih dosežkov oblasti v času, ko se volilna kampanja že začenja, težko izpolnjuje merila nevtralnosti in uravnoteženosti.

Peter Jančič je v Spletnem časopisu vladno informativno kampanjo postavil v širši okvir porabe javnega denarja v predvolilnem obdobju. V članku z naslovom »Kupovanje volivcev z minimalcem« opozarja, da razpis v vrednosti približno 40.000 evrov ne stoji osamljen, temveč ga po njegovem mnenju spremlja niz socialno-fiskalnih ukrepov, ki jih razume kot del usklajenega političnega nagovarjanja volilnega telesa.

Jančič izpostavlja, da povišanje minimalne plače po njegovi oceni ni bilo vnaprej sistemsko pokrito v proračunskih dokumentih, zato naj bi vlada manjkajoča sredstva nadomeščala s prerazporejanjem iz drugih proračunskih postavk. Po njegovih navedbah takšen pristop odpira vprašanja o dolgoročnih posledicah za financiranje posameznih javnih sistemov, med njimi tudi zdravstva in drugih javnih storitev, ki so neposredno odvisne od stabilnosti proračunskih virov.
(Vir: Peter Jančič, »Kupovanje volivcev z minimalcem«, Spletni časopis, 25. 1. 2026.)

Kaj pravi pravo?

Na vladni strani sicer te očitke zavračajo in poudarjajo, da so proračunske prilagoditve sestavni del rednega fiskalnega upravljanja ter da povišanje minimalne plače izhaja iz socialnih in gospodarskih ciljev, ne iz političnih izračunov, čeprav dejstva kažejo drugače.

Številni pravniki ob tem opozarjajo na sodno prakso, ki je v preteklih primerih že začrtala mejo med dopustnim obveščanjem in politično promocijo. Po teh stališčih je naloga vlade zagotavljanje stvarnih, celovitih in transparentnih informacij, medtem ko oglaševanje, ki ima učinek vplivanja na volilno voljo, presega okvir institucionalne komunikacije. Enostransko poudarjanje lastnih dosežkov v politično občutljivem obdobju je bilo v sodnih odločbah večkrat označeno kot problematično z vidika načela enakosti. Javnost zato ocenjuje, da aktualna koalicija s takšnimi potezami znova kaže, da ni dozorela svoji funkciji.

Razprava o informativni kampanji se tako zagotovo prepleta tudi z vprašanji minimalne plače in proračunskih prerazporeditev, ki jih nekateri Jančič umešča v širši predvolilni kontekst. Vlada pri tem vztraja, da gre za izvajanje sprejetih politik in rednih proračunskih postopkov, ne za poskus vplivanja na volilno voljo. Temu pa zagotovo ni tako.

Na tej točki ne gre več le za razlago razpisov, proračunskih vrstic ali časovnic oglaševanja. Gre za vzorec ravnanja, ki po mnenju širše javnosti razkriva, kako sedanja oblast razume mejo med državo in stranko. Ko se javni denar uporablja za poudarjanje lastnih dosežkov v trenutku, ko se volivci odločajo o prihodnji oblasti, se zabriše ločnica med institucionalno odgovornostjo in političnim interesom. Vlada, ki bi morala varovati poštenost demokratičnega procesa, se tako znajde v vlogi njegovega aktivnega igralca, z neprimerljivo prednostjo v rokah. Posledice takšnega ravnanja niso zgolj finančne, temveč segajo v samo jedro zaupanja v demokracijo, kjer se vsaka porabljena proračunska vrstica začne brati kot vprašanje legitimnosti oblasti.

Avtor članka: Jan Gajšek